Taborniki imamo v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo. Smo del vzgojnega gibanja, ki temelji na življenju v naravi, sodelovanju, odgovornosti in preprostih vrednotah, ki jih danes pogosto pogrešamo. Otroci in mladi se skozi igro, izkušnje in skupne dogodivščine učijo samostojnosti, spoštovanja do narave ter medsebojne pomoči. Taborništvo ni samo dejavnost, ampak je način razmišljanja, ki človeka spremlja tudi kasneje v življenju.

Če pa ima taborništvo kje še poseben čar, je to zagotovo na Kočevskem.

Kočevski gozdovi so nekaj posebnega. To niso samo gozdovi. To je prostor, kjer narava še vedno živi v svoji prvobitni obliki. Obsežni, tihi, globoki. Tukaj ni mestnega hrupa, ni hitenja. Je samo narava, ki te umiri in te na nek način postavi na pravo mesto.

Za tabornike to pomeni nekaj več.

V takem okolju:

• se otroci res povežejo z naravo
• se naučijo orientacije, preživetja in opazovanja okolja
• razvijajo pogum, samostojnost in zaupanje vase
• doživijo občutek svobode, ki ga drugje težko najdeš

Ko zvečer sediš ob ognju, sredi tišine Kočevskega gozda, in slišiš samo pokanje drv ter zvoke narave… takrat razumeš, zakaj je taborništvo tukaj tako posebno.

Kočevska ponuja tudi nekaj, česar drugje skoraj ni več – občutek neokrnjene divjine. To je prostor, kjer se lahko zares odklopiš. Kjer se otroci umažejo, raziskujejo, se izgubijo (in spet najdejo) – in ravno to jih najbolj oblikuje.

Zato ni čudno, da mnogi prav iz teh gozdov odnesejo najlepše spomine.

In mogoče je ravno to največja vrednost taborništva:
da te za nekaj časa vrne nazaj k osnovam. K naravi. K sebi.